Avgustovsk-e-novičke Ustvarjalnega polja Celinka.si in Zavoda Godibodi

Upamo, da ste v družbi skladb, ki smo jih za vas pripravili v prejšnjih novičkah, preživeli kar se da lepe trenutke. Ker je poletje čas koncertov na prostem, verjamemo, da ste obiskali katerega izmed mnogih, a ker je tudi čas diskografskega mrtvila, smo se za vas podali v spomine. V tokratnih novičkah vam poleg nekaj novosti ponujamo potep po predhodnih izdajah. Uživajte, jeseni pa vas čaka nekaj novih izdaj, a o tem več prihodnjič!

NOVO: Aleksandra Ilijevski z Mam te rada odgovarja na Maškerado skupine Nula Kelvina

Potem ko je skupina Nula Kelvina pred časom najavila svoj tretji album in glasbeno-gledališki omnibus Levak na luni, s katerim so se predstavili tudi na letošnjem festivalu Godibodi, Aleksandra Ilijevski, ki ob tej priložnosti krepi prve vrste skupine, s pesmijo Mam te rada odgovarja na MaškeradoPREBERITE VEČ (POGLEJTE)

GODIBODI: Video utrinki s koncerta Čarlija Novaka in Čarlijevih angelov (festivalska produkcija)

Letošnji festival sodobne avtorske in etno glasbe Godibodi je občinstvu ponudil v posluh kar dve festivalski produkciji, med katerima je tudi instrumentalni koncert Čarli Novak in Čarlijevi angeli. Pobuda za koncert je prišla s strani Sergeja Ranđelovića RunJoa, ki zadnja leta popisuje diskografijo tega legendarnega slovenskega basista. Na premierni izvedbi na ljubljanskem festivalskem prizorišču, na Letnem vrtu Hostla Celica, nas je zasedba popeljala skozi mnoge zimzelene uspešnice, ki sestavljajo t.i. železni repertoar slovenske popularne glasbe. Ob tej priložnosti vas vabimo, da si ogledate in prisluhnete trem skladbam ter na ta način obudite spomin na prijetne junijske noči: Sreči na vrvici (POGLEJTE), Nad mestom se dani (POGLEJTE) in Sam po parku se sprehajam (POGLEJTE). PREBERITE VEČ


GLASBENI SPOMINEK

V novi rubriki Glasbeni spominek vas vsak teden vabimo na popotovanje po spominih na nekoliko starejše izdaje Ustvarjalnega polja Celinka.si.

ARITMIJA

Zasedba izhaja iz ljudskih skladb Balkana in tamkajšnji etno izraz združuje z vplivi rocka, jazza in fusiona. Nastala je kot duo dveh kitar, se kasneje razširila na pet članov, da bi se čez leta znova okrnila na duo. V različnih sestavih je Aritmija doslej izdala tri albume: Gonilna sila, Aritmija live in Ulica/Street. PREBERITE VEČ


KATARCHESTRA

Osemčlanska mednarodna zasedba deluje pod okriljem priznane pianistke in skladateljice Kaje Draksler, zato tudi vplivi prihajajo iz različnih dežel, vse od slovenskih, romunskih, bolgarskih, italijanskih in čeških. Ljudski glasbeni izraz bogatijo z elementi jazzovske in klasične glasbe, svoje ustvarjanje pa so pred leti zaokrožili s prvencem Katarchestra. PREBERITE VEČ


EVA HREN in SLADCORE

Žanrska raznolikost, igrivost in duhovitost, ki vejejo iz modernih in sodobnih preoblek slovenske ljudske glasbe so Evo Hren in Sladcore pripeljale do 19. mesta lestvice World Music Chart, nakar so se predstavili tudi na velikem Shetlandskem folk festivalu. Doslej so izdali dva albuma: SLO in Etnosoul. PREBERITE VEČ


JARARAJA

Duhovitost in igrivost zasedbe Jararaja, vpete tudi v igro besed, vejeta iz ljudske glasbe, ki jo zasedba prireja na povsem samosvoj način, s pomočjo katerega preteklo združuje s sedanjim. Doslej so izdali tri glasbene zapise: albuma Jararaja in Od srede to torka ter dvd Jararajanje z gosti. Njihov najnovešje projekt pa je glasbeno-gledališka predstava Trubar in drugi trubadurji slovenske kulture. PREBERITE VEČ


GODIBODI BLOG

Režiser zvoka Janez Križaj skozi ciklus prispevkov Absurdi iz slovenskega kulturnega in glasbenega prostora začenja razkrivati nepravilnosti, ki vodijo v brezizhodnost. Vendar pri tem ne bo ostal, kajti nazadnje se obetajo tudi predlogi, kako bi lahko bilo bolje. Prvi del, naslovljen S tišino do poštenih tarif?, razlaga, kaj so simbioti in kaj paraziti ter kako delujejo kolektivne organizacije. “Vsi moramo biti obravnavani enako, brez izjem, saj bi sicer lahko močno spremenili konkurenčna razmerja. In če razmišljamo o konkurenčnem razmerju na trgu, bi bila potemtakem najbolj pravična tarifa tista glede na bruto promet podjetja na trgu. Dodana vrednost glasbe, ki jo podjetje uporablja, bi se lahko vrednotila na ta način in podjetje bi zanjo odštelo npr. en odstotek od bruto prometa. A je Obrtna zbornica ob tem predlogu skočila v zrak, češ kaj govorimo, saj je jasno, da glasba nikakor ne vpliva na prodajo mesa, kajti ta je odvisna izključno od kakovosti mesa.PREBERITE VEČ


Vabimo vas k prebiranju Godibodi bloga in poslušanju Godibodi radia. A prav tako vas prijazno vabimo, da obiščete spletno trgovino Ustvarjalnega polja Celinka.si in v ponudbi več kot 90-ih žanrsko raznolikih, a kakovostnih izdaj izberete tiste po vaši meri in okusu.

Bookmark and Share
This entry was posted in Celinka.si. Bookmark the permalink.

Comments are closed.