Glasbeni spominek: Elevators

Elevators (foto: arhiv)

Skupina Elevators je družba posebnih glasbenikov. Davor Klarič na klaviaturah, Sergej Ranđelović RunJoe na bobnih, Robi Pikl na kitari in Jani Hace na basu, vsi pa tu ali tam svojim instrumentalnim muzikalnostim, ki kar kličejo po plesnem koraku, dodajo tudi glas. Prav tu pridejo najbolj do izraza njihove hudomušnosti, čeprav le-te ne manjkajo niti v glasbeni govorici, ki je prepojena s funkom, jazzom in popom, med katerimi marsikdaj zaznamo tudi elemente rocka.

Elevators: Elevators Music

Elevator Music (2001)

Prvenec deluje kot nasprotje odtujene glasbe človeka, pogosto izgubljenega v koridorjih nakupovalnih centrov in spominja na filme ter nadaljevanke iz 70-ih let minulega stoletja, medtem ko mehko ambientalno vzdušje povzdigujeta legendarna glasbenika Boško Petrović in Primož Grašič ter besedila, ki so sicer v manjšini, a zato nikakor zanemarljiva.

Elevators so za slovenske razmere definitivni presežek glasbenega artizma in Glenn Hughes bi jih prav rad vzel na svetovno turnejo v vlogi spremljevalne ekipe. Le izvedeti mora zanje.” (Aleš Podbrežnik, Rockline)

Elevators: Elevators

Elevators (Celinka.si, 2008)

Četudi se najraje prepuščajo kar glasbi sami, na drugem albumu skupine Elevators najdemo slabo polovico instrumentalno-vokalnih pesmi, ki niso le preprosta nadgradnja ali dodatek instrumentom, temveč se za besedami skrivajo močna sporočila in avtorski karakter. Za tega je zaslužen Sergej Ranđelović RunJoe, medtem ko gre zasluge za druge zavoje vstran ob ostalih članih skupine pripisati gostom – Tomislavu Jovanoviću Tokcu, Blažu Celarcu in Janezu Dovču.

Ekipa, ki je pred kakimi sedmimi leti iz dobro umerjenih sestavin funka, jazza in rocka zamešala razvedrilni koktejl Elevator music, se vrača z novim paketom visokokakovostne godbe, ki tudi naključnega poslušalca pritegne s kategoričnim izogibanjem prevladujočim glasbenim trendom in simfoničnim vzdušjem, skladnim s takorekoč vsakim razpoloženjem. Za tukajšnje estradne razmere zmerno netipičen in prav nič preračunljiv izdelek, ki besedo resnično prepušča glasbi; le-to zgolj obačsno prekine s hudomušnimi teksti …” (Max Modic, Mladina)

Na Godibodi blogu preberite tudi intervju s Sergejem Ranđelovićem RunJoem.

Bookmark and Share
This entry was posted in Celinka.si, Glasbeni spominek. Bookmark the permalink.

Comments are closed.