Premiera glasbene predstave skupine Jararaja: Trubar in drugi trubadurji slovenske kulture

Glasbena skupina Jararaja bo v četrtek 10. aprila v Novem mestu premierno predstavila svoje novo delo, glasbeno predstavo Trubar in drugi trubadurji slovenske kulture. V Kulturnem centru Janeza Trdine bo tako prvič na ogled in posluh upesnjeno in uglasbeno življenje ducata pomembnih ustvarjalcev slovenske kulture.



Glasbeno predstavo Trubar in drugi trubadurji slovenske kulture poleg duhovitih besedil in raznovrstne avtorske glasbe spremljajo video projekcije. Besede, glasba in podobe skušajo poglobiti odnos do ključnih osebnosti slovenske kulture in njihove ustvarjalnosti.

Glasbena skupina Jararaja je po uspehu skladbe Trubar, ki je nastala ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja, nadaljevala ustvarjanje skladb o za slovenstvo pomembnih mojstricah in mojstrih besede, tona, podobe in številke. Upesnili in uglasbili so življenja in delo tistih, ki so bili že upodobljeni na slovenskem tolarju in nekaj drugih osebnosti. Poleg omenjenega avtorja prve knjige v slovenskem jeziku še: Janeza Vajkarda Valvasorja, Jurija Vego, Riharda Jakopiča in Ivano Kobilca, Jakoba Petelina Kranjca, Jožeta Plečnika, Franceta Prešerna, Ivana Cankarja, Valentina Vodnika, Ito Rina in Edvarda Kocbeka.

Nekateri od naštetih so občinstvu bolj, drugi manj znani, eni so več, drugi manj zastopani v šolskem kurikulumu, o nekaterih krožijo takšne in drugačne zgodbe… »Vse našteto in še kaj smo združili v hitrojezični rap pridigarja Trubarja, polimelodično miniaturko kvazičeškega Petelina, turistično-promocijski spot nepravega barona Vajkarda, prostozidarsko napitnico someščanov Mozarta in Vege, otožnega menišiča Vodnika tožba, sonet o prešernem Prešernu, recitativni obračun prostega sloga Kobilce z Jakopičem, Plečnikov song zamrznjene arhitekture, Cankarjev bluz, romantični šlager na temo Ite Rina in pesnitev o Kocbekovem fizisu – Sizifu. Ker je nemogoče zajeti vse, ki bi jih želeli, se predstava sklene s hvalnico preostalim ducatom in ducatom, ki so in bodo soustvarjali slovensko kulturo v njenem najširšem smislu.« je predstavo in slogovno pestrost songov na kratko povzel Jararajin klarinetist in avtor večine besedil Gregor Budal. Po eno besedilo sta prispevala Janko Rožič in Ana Torkar Kus, ki je hkrati avtorica video projekcij. Glasbo je napisal Jararajin harmonikar Janez Dovč, za režijo je poskrbel Marko Bratuš. Trubar in drugi trubadurji slovenske kulture se sklene s skladbo namenjeno vsem, ki jih ta glasbeno-gledališka predstava ni zajela poimensko. Hkrati je omenjena pesem poziv prihodnjim pomembnim osebnostim, ki morebiti sedijo v občinstvu.

Jararaja je kvartet s harmoniko, klarinetom, kontrabasom in violino, glasbeniki so poleg obvladovanja svojih inštrumentov vešči tudi petja. Četverica je prijateljevanje prepesnila v svojo značilno glasbeno govorico. Glasba Jararaje je še teže ulovljiva, kakor njihovo razigrano ime, ki ga ne moremo skrčiti na en sam pomen. Repertoar skupine je bil dolgo osredotočen na slovensko ljudsko glasbo, igrivo uglašeno s prostorom in časom, v minulih 12-ih letih delovanja pa ga je skupina razširila s pesmimi z avtorsko glasbo in besedili. Godce druži veselje do godbe, vsak njihov nastop je dogodek, v katerem čas ne mineva, temveč traja.

Jararaja so:
-       Gregor Budal,
avtor besedil, vokal in klarinet
-       Vasilij Centrih,
vokal in violina
-       Janez Dovč,
avtor glasbe, vokal in harmonika
-       Petra Trobec,
vokal in kontrabas

Predstavo so sooblikovali še:
-       Marko Bratuš, režija
-       Janko Rožič, besedilo o Edvardu Kocbeku
-       Ana Torkar Kus, video projekcije in besedilo o trubadurjih.

Bookmark and Share
This entry was posted in Celinka.si. Bookmark the permalink.

Komentirajte prispevek

Your email address will not be published.

*

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>