Sozvočja Slovenije – Kresnice iz Adlešičev – 12.02.2011, Adlešiči

Adlešiči so vas v Beli krajini, pod katero teče  topla reka Kolpa. Na njenih bregovih in ob dolgem slapu si poleti v čisti vodi lahko ohladite vročično telo in spočijete dušo.
Pevsko skupino Kresnice sestavlja devet pevk, devet mlajših žena, ki so se povezala v pevsko skupino ob koncu 90 let minulega stoletja.

Že oddavna je v Adlešičih ohranjena navada kresnega koledovanja. Pred njimi so to navado ohranjale stareše pevke Kresnice, njihove mame, tete, botre, babice. Od njih so se kresnih pesmi učile tudi današnje pevke, pomagale pa so si tudi z zapisi in zvočnimi posnetki. Velikokrat so zapele  skupaj s starejšimi pevkami in tako poskrbele za neprekinjeno ustno tradicijo petja kresnih in drugih ljudskih pesmi.

Kresovanje je v Adlešičih, pa tudi sicer v obkolpskih krajih, najbolj značilna ljudska šega. Belo krajino kot pokrajino za Gorjanci in ob Kolpi omenja že Valvazor, čeprav je ime dobila šele v 19.stoletju. Njene značilnosti so v precejšnji izoliranosti krajev, v mejnosti in zgodovinskih dogodkih kot so na primer upadi Uskokov v 15. in 16. stoletju, kar je pustilo svoj pečat tudi v kulturi in jeziku. Tudi samo izročilo se, kot navadno v odročnih in zaprtih krajih, razlikuje od osrednje slovenskega, saj tukaj plešejo kola, ob tamburicah tudi pojejo, kar je vpliv sosednjih hrvaških krajev. Poleg jurjevanja in kresovanja, dveh šeg, ki jih zdaj v Črnomlju že desetletja načrtno obujajo s folklorno-turističnimi prireditvami, je prav v Adlešičih živo ohranjeno kresno koledovanje in petje kresnih pesmi od hiše do hiše. Prav v Adlešičih so tudi leta 1914 nastali eni prvih zvočnih zapisov slovenskega ljudskega petja, ki jih je na voščene valje posnel Juro Adlešič.
V Adlešičih že desetletja deluje Kulturno umetniško društvo Božo Račič, ki združuje blizu 8o članov od 5. do 8o. leta starosti: posvečajo se ohranjanju lastne kulturne materialne in duhovne dediščine. Pri gospe Tatjani Požek, eni od Kresnic, denimo,  kar cela družina deluje v društvu: pojejo, igrajo tamburice in plešejo. Gospa Katica Adlešič, pevka starejše skupine Kresnic – predic pa je pred časom pripovedovala, kako so skupine iz Bele krajine, tudi iz Adlešičev, leta 1908, ob 60 letnici vladanja cesarja Franca Jožefa, nastopile na Dunaju in s tem zastopale slovensko kulturno izročilo v takratni Avstro Ogrski.
Kot rečeno, Kresnice še vedno koledujejo na večer 23.junija, v času poletnega solsticija,  popotujejo od hiše do hiše in stopajo v krog kresnih vencev ter s pesmijo želijo domačim dobro leto, zdravje in veselje. Pojejo triglasno kresno pesem na starinski način petja s pretekanjem, v zadnjem času tudi dvoglasno kresno s pretekanjem, ki ji pravijo vlaška.

Bookmark and Share
This entry was posted in Celinka.si, Sozvočja. Bookmark the permalink.

Komentirajte prispevek

Your email address will not be published.

*

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>