Nova zgoščenka v Zbirki Sozvočja Slovenije – Pevska skupina Cintare

Zbirki Sozvočja Slovenije se pridružuje že 7. zgoščenka po vrsti – Cintare/Dokler sem še mlada bila.
(Več o zbirki na www.soundsofslovenia.com)

Vabljeni na predstavitev nove zgoščenke 22. novembra 2013 v Atrij ZRC
Več o pevkah na www.cintare.si

Cintare (Foto: Bojan Stepančič)

Pevke v stalni sestavi pojejo že deset let. Vse povezuje ljudski ples, saj so bile v mladostnih letih večinoma članice Akademske folklorne skupine France Marolt, nekatere pa Folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc. Ime skupine Cintare je vzeto po ljudskem imenu za zdravilno cvetico tavžentrožo in je simbolično, tudi petje je zdravilno, tako za pevke kot za poslušalce. Povezujeta jih tudi veselje do petja, česar na svojih nastopih ne skrivajo, in zavedanje, da s svojim delovanjem pomagajo ohranjati ljudsko pesemsko dediščino. Pesmi črpajo iz vseh delov slovenskega etničnega ozemlja, pri njihovem poustvarjanju  pa skušajo s pomočjo zanesljivih zapisov in zvočnih posnetkov vestno slediti načinom petja v preteklosti, čeprav se zavedajo, da se je ljudska pevska ustvarjalnost v teku časov spreminjala in bila različna od vasi do vasi. Njihov spored pesmi zajema v besedilih in melodijah značilnosti goratega alpskega sveta, prekmurske nižine, razgibane Štajerske, dolenjskih gričev, Bele krajine, Primorske in severne Istre. Svoje doživljanje različnosti in bogastva pevskega izročila prenašajo tudi na poslušalce. Pogosto svoje nastope bogatijo s predstavitvijo ljudske oblačilne kulture, ko pojejo oblečene v kostumih, rekonstruiranih po ljudski noši vseh slovenskih pokrajin. Leta 2008 je skupina ob peti obletnici delovanja izdala prvo zgoščenko.

Pevke Cintare so že v zrelih letih, zato so se odločile, da pesmi na svoji drugi zgoščenki predstavijo z naslovom Dókler sem še mlada bíla, kot je začetni verz pesmi iz Dolenjske. Izbrane pesmi so iz vseh slovenskih pokrajin in po vsebini ter vlogi različne, največ je takih, ki so se pele vse leto ob delovnih in prazničnih dneh, med njimi tudi pripovedne in šaljive, ter dve kolednici iz božično-novoletnega časa. Večino pesmi pojejo triglasno, kot je bilo v navadi v večini slovenskih pokrajin, prekmurske in istrske v dvoglasju, koroške in nekatere štajerske pa tudi štiriglasno. V dveh belokranjskih pesmih je čutiti vpliv potomcev Uskokov, ki so jih v Beli krajini naselili v času turških vpadov. Razvrstitev pesmi je narekovala želja, da bi različnost glede na izvor, vsebino in izvedbo pritegnila poslušalce, hkrati pa opozorila na bogastvo ljudskih pesmi naše dežele.

Tatjana Irman Florjanc

Bookmark and Share
This entry was posted in Sozvočja. Bookmark the permalink.

Komentirajte prispevek

Your email address will not be published.

*

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>