Sozvočja Slovenije – Franc Roban – 28.03.2011, Robanov kot

Citre so bile v Zgornjesavinjski dolini vedno priljubljeno glasbilo in praviloma muenchensko uglašene.

Lučke in solčavske citre so v skupini zapele tudi plesalcem, Robanove pa so tihe in današnji godec pri Robanovih igra nanje nežno in pritajeno.


Franc Roban pravi, da pri hiši danes na citre igra že peti rod. Njegov sin Jošt, ki hodi v 5.razred OŠ v Solčavi, se citer po notah uči pri Citi Galič. Zato zna že tudi zaigati s svojim očetom, kakor je oče s svojim očetom. Citre so bile doma že pri Francetovem starem očetu, ki je padel na Soški fronti, ko je bilo očetu Francu samo 4 leta. Stare citre so bile doma ohranjene, druge pa si je oče Franc prinesel iz Nemčije po 2.svetovni vojni. Naš Franc Roban je začel igrati na očetovih citrah, ko mu je bilo približno 10 let. Prav tako so igrali citre tudi njegov brat in obe sestri, ki danes tudi živita na kmetijah v bližini svojega rojstnega kraja. Franc se spominja, kako se je njihov oče večkrat umaknil v zgornje prostore domačije, da bi v miru lahko igral, ker so otroci neprestano »šarili« po strunah. Spominja se, da je ob očetovih citrah pela tudi mama, ki  danes živi v sosednji hiši, od očeta mlajša za 30 let. Njegov oče Franc, zvočni posnetki njegovega citranja so tudi ohranjeni,  pa je preminil 1986. Vsi igrajo po posluhu, ne po notah, viže, ki se selijo iz roda v rod. Tem se pridružujejo tudi novejše, ki so jih Robanovi »pobrali« z radijskih in TV sporedov ali plošč in sodijo v spored umetne in narodnozabavne glasbe.

Robanov kot spada med najlepše doline Kamniško-Savinjskih planin. Več kilometrov dolga dolina se konča s Kotom, pašno planino, kjer se poleti, od srede junija pa do konca avgusta, lahko okrepčaš s kislim mlekom in si privoščiš še domačega sira. Potem pa se  lahko podaš strmo navzgor proti Molički planini, kjer stojita nad robom kapelica in malo za njo še planinska koča. Od tu pa na Korošico  in naprej na Ojstrico, zadnjo »gorsko lepotico« skrajnega vzhodnega dela Alp. Danes se Robanovi posvečajo živinoreji, prireji goveda in telet ter vzreji konj, gospodinja pa hodi še v Solčavo v službo.

Bookmark and Share
This entry was posted in Sozvočja. Bookmark the permalink.

Komentirajte prispevek

Your email address will not be published.

*

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>